Slivnica je nama osebno najlepša prav v teh dneh, ko se zima poslavlja, gora pa odvrže sivi plašč in pokaže svoj prvi spomladanski obraz. Takrat se mogočna cerkniška gora spremeni v neskončno preprogo cvetja, ki ob poti ustvari barvito, skoraj pravljično kuliso. Čeprav oddaljeni vrhovi, kot je Snežnik, še ponosno kažejo svoje bele kape, je tukaj narava že v polnem razcvetu.
Iz sončne Cerknice proti domu coprnic
Svojo pot sva začela v Cerknici, kjer naju je pozdravilo jasno in presenetljivo toplo sonce. Pot naju je najprej vodila navzgor po suhih, z zlatim soncem obsijanih stezah, ki se vijejo skozi dišeč borov gozd. Vsak korak stran od mesta je prinesel več svežine in tiste prave hribovske tišine, ki jo le tu in tam prekine ubrano petje ptic.
Nadaljevala sva po poti, kjer so naju spremljali neverjetni kontrasti: šelestenje suhe trave pod nogami, kristalno modro nebo nad nama in v daljavi, ujeti med plasti nežnih meglic, čudoviti pogledi na zasnežene gorske verige v ozadju.
Spektakel na pašniku: Trobentice, teloh in jezero
Nato sva prišla do točke, ki naju je popolnoma ustavila. Tik preden pot zavije v zadnji pas gozda pred kočo, se odpre prostoren pašnik, ki je v tem času prava paša za oči. Celo pobočje je dobesedno posuto s tisočerimi trobenticami in nežnimi cvetovi teloha.
Ko stojiš sredi tega cvetočega raja, se pod teboj odpre še veličasten pogled na Cerkniško jezero, ki s svojo modrino dopolnjuje to spomladansko idilo. To je tisti trenutek, ko popolnoma pozabiš na vsak napor pri vzponu.
Vrh Slivnice in srečanje s coprnico
Po kratkem vzponu skozi zadnji senčen gozdiček sva dosegla Dom na Slivnici. Tam naju je, kot se za to goro spodobi, pričakala znamenita lesena coprnica na metli, ki zvesto straži razgledno teraso. Čeprav snega na sami Slivnici ni bilo več, je bil zrak svež in oster, razgledi pa zaradi jasnega vremena naravnost fantastični.
Kavica na soncu in slovo od gore
Za obvezno postojanko sva si izbrala teraso doma, kjer sva si privoščila kavo in uživala v sončnih žarkih, ki so že imeli svojo pomladno moč. Pogled na razgibano pokrajino Notranjske te preprosto prisili, da se popolnoma odklopiš od vsakdanjih skrbi in preprosto uživaš v trenutku.
Vrnila sva se po isti poti, še enkrat prečila tisti čarobni cvetoči pašnik in se počasi spustila nazaj proti Cerknici. Slivnica naju tokrat ni pričakala z meglo in mističnostjo, temveč z najboljšim, kar prebujajoča se narava lahko ponudi.
Zaključek: Spomladanska Slivnica ni le pohod, je prava barvna terapija. Kombinacija cvetočih pašnikov, modrega jezera pod teboj in toplega sonca nama je napolnila baterije za cel teden. Če iščete idejo za prvi pravi spomladanski izlet, je Slivnica trenutno “točno to”.
