V osrčju severne Istre, tam, kjer se kraški rob prevesi v rodovitno dolino reke Mirne, na visokem skalnem grebenu kljubuje času ena najbolj fascinantnih utrdb polotoka – grad Petrapilosa. Danes mogočne ruševine, nekoč pa neosvojljiva trdnjava, Petrapilosa (v prevodu dobesedno “Kosmati kamen”) s svojo lego nad potokom Bračana še vedno buri domišljijo obiskovalcev.
Zakaj “Kosmati” grad?
Ime gradu ni plod naključja, temveč morfologije terena. Zaradi bujnega rastlinja, ki je skozi stoletja preraščalo njegove stene, so ga latinski viri poimenovali Petra Pilosa, domačini pa so mu preprosto rekli Kaštel ali Kostel. Zanimivo je, da se v znamenitem (čeprav zgodovinsko spornem) Istrskem razvodu iz leta 1325 grad že omenja pod imenom Kostel.
Burna zgodovina: Od Slovanov do oglejskih patriarhov
Strateška lega gradu je bila ključna že v antiki, saj je od tod potekal nadzor nad prometom v dolini. Zgodovina Petrapilose je tesno prepletena s selitvami narodov:
- 6. in 7. stoletje: Slovani začnejo prodirati v Istro, kar v pismih s strahom opisuje že papež Gregor I.
- Leto 965: Prva pomembnejša omemba, ko oglejski patriarh Rodoald podari grad poreški cerkvi, potem ko so ga “barbari in Slovani” porušili. Od tod tudi staro ime Ruvin (ruševine).
- Zlata doba (13. stoletje): Grad postane sedež močne nemške viteške družine de Pietrapelosa, ki je bila med najvplivnejšimi v Istri. Njihova usoda je bila pogosto krvava – po uporih proti patriarhu sta bila brata Carseman in Henrik celo obglavljena, grad pa porušen.
Pod Beneško republiko in plemiči Gravisi
Leta 1420 so Benetke dokončno prevzele oblast nad tem delom Istre. Senat se je modro odločil, da Petrapilose ne poruši, temveč jo uporabi za obrambo pred Turki.
- Večni fevd: Leta 1440 je grad prejel plemič Nikola Gravisi. Njegova družina je v gradu kraljevala neverjetnih 429 let – vse do leta 1869!
- Požar in zaton: Čeprav je notranjost gradu leta 1635 pogorela, so ga obnovili in je služil kot poletna rezidenca ter vojaška postojanka do 18. stoletja.
Arhitekturni dragulj: Srednjeveško udobje
Grad Petrapilosa ni bil le vojaška utrdba, temveč tudi bivališče. Njegova zasnova vključuje:
- Glavni stolp (Bergfried): Štirinasnadstropni poligonalni velikan, ki je služil za obrambo in prebivanje.
- Grajska kapela sv. Marije Magdalene: Cerkev iz 12. stoletja, kjer so odkrili ostanke fresk s srednjeveškimi glagoljaškimi in latinskimi grafiti.
- Srednjeveški “luksuz”: Na zahodni steni je še danes vidna latrina (kamnita plošča z luknjo) – predhodnik današnjega stranišča, ki je takrat predstavljal visok nivo higiene.
Ali ste vedeli? Grad je bil zgrajen neposredno na skali. Na zahodni strani, kjer stena strmo pada v prepad, sploh niso potrebovali obzidja – narava sama je bila najboljša obramba.
Obiščite Petrapiloso danes
Danes je grad Petrapilosa po temeljiti obnovi dostopen javnosti. Z njegovih zidov se odpira eden najlepših razgledov na severno Istro in dolino Mirne. Legende o kockarskih dolgovih, plemiških izdajah in težkem življenju kmetov v podnožju gradu še vedno odmevajo med starimi kamni.
Če vas pot zanese blizu Buzeta, ne zamudite obiska tega “kosmatega” varuha zgodovine, ki dokazuje, da kamen, če ga pustimo pri miru, preživi vse imperije.
