Sirotka – tekoฤina, ki nam je postala domala neznana, a bi lahko bila zdrav del naลกega vsakdana. Nastane ob predelavi mleka v sir, polna je beljakovin in esencialnih aminokislin, pridoma jo uporabljajo v ลกportni prehrani in iz nje izdelujejo prehranska dopolnila, saj zmanjลกuje utrujenost, povrne miลกiฤno moฤ in je bolj uฤinkovita od vseh izotoniฤnih napitkov skupaj.
Sirotka nas odลพeja in nahrani, telo njene beljakovine zlahka vsrka, zato jo ลกe posebej priporoฤajo starejลกim ljudem, zaradi glutaminske kisline krepi moลพgane in nam pomaga ob velikih umskih naporih – pijmo jo, ko nas ฤakata naporno uฤenje in ลกtudiranje.
Uฤinkovita je tudi pri pozabljivosti, depresijah, stresu, lepลกa koลพo, zdravi parodontozo in vnetja v ustih, tudi herpes, je dobra za hujลกanje, v boju proti neplodnosti, teลพavah s prebavo, razstruplja ledvice, mehur in ลพolฤnik, namesto vode pa je primerna tudi za peko kruha in peciva.
Poznamo primarno sirotko, s prehranskega staliลกฤa najboljลกi del mleka, ki ostane v kotlu med sirjenjem. Takrat se iz mleka izloฤita beljakovina kazein in veฤina mleฤne maลกฤobe, nastane pa sirno zrno, ki ga poberejo iz kotla in iz njega ฤez nekaj tednov dozori sir.
V primarni sirotki ostane polovica vseh mineralov, esencialne aminokisline, skoraj ves mleฤni sladkor in dve izmed treh skupin mleฤnih beljakovin – tiste iz vrst albuminov in globulinov. Z nadaljnjimi postopki albumine in globuline pri kravjem mleku izloฤijo iz primarne sirotke kot sirarsko ali albuminsko skuto. Kar ostane v kotlu, je sekundarna sirotka, ki je skorajda brez beljakovin in zeleno-rumene barve.
Primarna sirotka, ki nas zanima, je blagega, sladkega okusa in po okusu spominja na razredฤeno mleko ter je tudi takลกne barve. Na hladnem se ohrani nekaj dni, potem se zaฤne kisati in v njej nastane mleฤna kislina ter se poveฤa koliฤina probiotiฤnih bakterij – ลกe vedno je zdrava in jo lahko pijemo.
Najbolj nam prija ohlajena. Poiลกฤimo jo na trลพnicah in pri kmetih ลกe danes.
