»Oprosti.« »Žal mi je.« »Se opravičujem.« Enim gre opravičevanje težko z jezika, drugim pa preveč zlahka. Če se ne opravičimo za storjeno napako, delujemo arogantno in surovo, če pa se pretirano opravičujemo, izražamo strah in nesamozavest. Zato je tudi pri opravičevanju potrebno najti ustrezno ravnovesje. Če bomo sledili naslednjim smernicam, bomo lažje presodili, kdaj se opravičiti in v katerih primerih to ni potrebno.
- Opravičimo se za svoje, ne za tuje napake. Če nam, na primer, v restavraciji postrežejo jed, v kateri je skrit kuharjev las, se ne opravičujmo v stilu: »Žal mi je, da sem pretirano občutljiv,« temveč brez strahu opišimo nastalo situacijo. Prav je, da vsak prevzame svojo krivdo.
- Pretirano opravičevanje je odveč. Če, na primer, v trgovini razbijemo steklenico soka, se trgovcu opravičimo enkrat, morda dvakrat, poravnajmo nastalo škodo in pojdimo dalje. Vselej pretehtajmo težo povzročene škode in se opravičimo skladno z njo.
- Pretirano ali nepotrebno opravičevanje lahko vpliva na končni izid pogovora. Če, na primer, pričnemo pogovor s frazo: »Se opravičujem, ker motim …«, se bo druga oseba najverjetneje strinjala z nami, da jo motimo, kar ji ne bo po godu. Če pa sogovornika naslovimo z vprašanjem: »Bi morda imeli čas za …«, mu s tem izrazimo spoštovanje za njegov čas in najverjetneje nam ga bo nekaj tudi namenil.
Pomnimo, da je vljudno opravičilo vedno dobrodošlo in da bolj bomo trenirali ‘pravilno’ opravičevanje, lažje nam bo šlo z jezika.
Ko izrazimo obžalovanje za nastalo nevšečnost izrazimo tudi zavedanje, da vsi delamo napake. Zato jaz zmorem biti strpen in sočuten do svojih napak in do napak, ki jih storijo drugi.
Katjuša Gorela je motivatorka in svetovalka za osebno rast in bolj zadovoljno življenje; inštruktorica »JUICY Golden WOMAN by Savina Atai & Mantak Chia«; svetovalka ob žalovanju in medij za onstranstvo ter angelska intuitivna svetovalka.
Kontakt: Facebookova skupina Čajanka z Dušo ter Instagramova profila katjusa_gorela in cajanka_z_duso
