Navadna ledenka je goba želatinastega videza, ki raste največkrat v na trhlem lesu iglavcev, bele, sivkasto prosojne ali prosojno rjave barve.
Ime:Navadna ledenka, ledenka, lat. (Pseudohydnum gelatinosum)
Opis: Klobuk, 3 do 6 cm premera, ima obliko vse od školjke, jezika, pahljače ali ledvice. Zgornja površina je lahko rahlo izbočena ( kupolasta). Mlada goba ima spodvihan rob, je sivo bele, prosojne barve, včasih z modrikastim ali zelenkastim navdihom, lahko je tudi prosojno rjave barve. Klobuk je želatinast, a ne sluzast na dotik, nekoliko hrapav, prekrit z drobnimi laski (podoben semišu) in je vsekakor drugačen od vseh ostalih gob. Bet je kratek do 3 cm in debel, bočno nasajen, če gobe rastejo s stranic hlodov, včasih ga pa sploh ni in so klobuki drug nad drugim stransko priraščeni na les. Če gobe rastejo z vrha hloda, je dobro razvit, lahko je nekoliko svetlejši od klobuka, prosojen in želatinast, ekscentrično nasajen. Trosovnico sestavljajo približno 3 mm dolge, prosojne, sivo belkaste bodice, ki potekajo po betu navzdol. Iglice so goste in proti betu nekoliko krajše. Trosni prah je bel. Meso je belo, sivkasto ali rjavo, prosojno, želatinasto, neizrazitega vonja in nekoliko smolnatega okusa.
Nabiranje: Navadna ledenka je saprofitska goba, prehranjuje se s trhlimi ostanki predvsem iglastih dreves, najraje ima smreko in bor. Posekana debla, ki jih pustimo gniti v senčnih, vlažnih gozdovih, so verjetni gostitelj te nenavadne gobe. Nabiramo jo lahko od junija pa vse do novembra. Pri nas je precej pogosta goba. Najdemo jo skoraj po vsem svetu. Raste posamično ali v skupinah.
Navadni ledenki ni izrazito podobna prav nobena goba. Zaradi bodičaste trosovnice spominja na gobe iz rodu ježki (Hydnum), vendar je struktura mesa čisto drugačna.
Pri nas raste še kar nekaj gob z želatinasto strukturo, ki so pa drugačnih oblik in barv kot ledenka. Ena takih, tudi užitnih, je uhelj ali uhati drhtavec (Guepinia helvelloides). Raste od junija do oktobra, najpogosteje na apnenčastih tleh v iglastih gozdovih, na vlažnih, senčnih mestih. Ima obliko nepravilnega lija in je rožnate, rdeče ali škrlatne barve.
Želatinasta goba brez prave oblike je tudi rumena drhtavka (Tremella mesenterica). Raste na lesu listavcev in je rumene do svetlo oranžne barve. V sušnih obdobjih se močno skrči, postane trda in rjaste barve. Goba je užitna, primerna za dodatek h gobjim juham in k omakam. Predvsem na Kitajskem jo uporabljajo za značilno teksturo juh.
Uporaba: navadno ledenko najpogosteje jemo surovo v solatah. Pred uporabo jo dobro operemo, najbolje, da jo namočimo v večjo skledo z vodo, ki ji dodamo malo kisa. Velikokrat so namreč polne ostankov lesa. Narežemo jo na trakove ali manjše kose, dodamo narezano čebulo, kis, sol, poper in bučno olje. Lahko dodamo tudi trdo kuhana jajca ali na trakove narezan sir. Postrežemo dobro ohlajeno. Lahko jo dodajamo tudi gobjim juham in poskrbimo za raznolikost okusov in tekstur.
Opozorilo: zaradi posebne oblike, barve in želatinaste strukture zamenjava s strupenimi gobami ni verjetna. Vseeno pa velja pravilo, da gobe nabirajte le, če jih dobro poznate.
Zanimivosti
- Prvi je gobo leta 1772 opisal italijanski naravoslovec G. Scopoli in jo imenoval Hydnum gelatinosum, leta 1868 jo je finski mikolog A. Karsten prenesel v rod Pseudohydnum, po čemer je dobila danes sprejeto znanstveno ime Pseudohydnum gelatinosum.
- Pseudohydnum izvira iz latinskega Pseudo, kar pomeni preveč podoben, oziroma zlahka zamenjati in hydnum, ki je star izraz za gobo, v tem primeru se nanaša na gobe iz roda ježki. Hydnum, pomeni podobno gobam iz tega rodu. Ježki imajo prav tako trosovnico v obliki iglic. Epitet gelatinosum se nanaša na želatinasto strukturo teh gob.
- Angleži jo imenujejo zobna žele goba – Toothed Jelly Fungus, ali kar Jelly Tooth (želatinasti zob). Italijanska imena te gobe: mačji jezik (lingua del gatto) nazobčana želatinasta goba (gelatina dentata fungo) ali lažni ježek (falso fungo hedgehoh).
- Kot je ledenka nenavadna po obliki in strukturi, je tudi pri temu, kako jo cenimo. V nekaterih področjih velja za neokusno ali celo neužitno gobo, ki se je ne splača nabirati. Spet drugod velja za specialiteto (predvsem surova v solatah). Kitajci jo cenijo tudi v tradicionalni medicini, predpisujejo ji protirakavo delovanje in veliko pomoč pri krepitvi imunskega sistema.
- Želatinaste gobe so večinoma gniloživke, le izjemoma so paraziti, ki živim drevesom »kradejo« hranilne snovi.
- V sušnem obdobju se mnoge skrčijo in preidejo v stanje mirovanja. Svež dež jih napolni in prebudi, da se začnejo ponovno prehranjevati s svojo lesno podlago.
