Limonin kolač z zapečenim snegom je sladica, s katero ne morete zgrešiti. Sok in lupinica limon dajo temu kolaču čudovit, dišeč, svež in malo kiselkast okus, h kateremu prispevajo eterična olja v limonah, zapečen sneg pa je sladek okras in kot krona na glavi kolača.
Za limone vsi vemo, da vsebujejo veliko količino vitamina C, ki se kot antioksidant bojuje proti prostim radikalom. Morda pa ne vemo, da so v limonah tudi vitamin B, folna kislina in vitamin E ter minerali kalij, kalcij in magnezij. Limone torej ne podpirajo samo naš imunski sistem, ampak prispevajo še k zdravju srca, kosti, mišic in živčnega sistema. Ker vsebujejo tudi vlaknine, pomagajo uravnavati prebavo.
Količina limon, ki bi jih morali pojesti vsak dan, je odvisna od posameznikove prehrane, zdravstvenega stanja in prehranskih ciljev, vendar bi morali pri uživanju določenega živila vedno upoštevati zmernost.
Običajno se limone uživajo v manjših količinah, kot dodatek k jedem, sokom, solatam ali za aromatiziranje. Ne obstaja fiksna priporočena količina, koliko limon bi morali pojesti vsak dan, vendar je tukaj nekaj splošnih smernic:
- Vitamin C: Limone so znane po visoki vsebnosti vitamina C. Dnevna potreba po vitaminu C se razlikuje glede na starost, spol in druge dejavnike, vendar je priporočeno, da odrasli dnevno zaužijejo vsaj 65 do 90 mg vitamina C. Količina vitamina C v eni limoni se lahko nekoliko razlikuje glede na velikost in sorto limone. V eni srednje veliki limoni je približno 30 do 40 mg vitamina C. To pomeni, da ena limona pokrije približno polovico do dve tretjini dnevne priporočene količine vitamina C za odrasle.
- Vlaknine: Limone vsebujejo nekaj vlaknin, ki so koristne za prebavo. Priporočila za vnos vlaknin se gibljejo med 25 in 38 gramov na dan, odvisno od spola in starosti.
- Oksalna kislina: Limone vsebujejo oksalno kislino, ki lahko v večjih količinah prispeva k nastanku ledvičnih kamnov pri občutljivih ljudeh. Zato bi se ljudje, ki so nagnjeni k ledvičnim kamnom, morali izogibati pretirani porabi limon.
Vrste limon
Obstaja več vrst limon, vsaka s svojimi značilnostmi okusa, velikosti, barve in uporabe. Nekatere izmed najbolj znanih vrst limon vključujejo:
- Eureka limona: To je ena najpogosteje gojenih vrst limon. Eureka limone so svetlo rumene barve, srednje velike, z gladko lupino. So bolj kislega okusa in se pogosto uporabljajo za sokove, kuhanje, peko in pripravo omak.
- Lisbon limona: Ta vrsta je podobna Eureka limoni in je prav tako razširjena. Lisbon limone so nekoliko bolj debele lupine in imajo bolj intenziven kisli okus. Uporabljajo se na podoben način kot Eureka limone.
- Meyer limona: Meyer limona je priljubljena zaradi svojega slajšega okusa in tanke lupine. Je manj kisla od drugih limon in ima nekoliko bolj oranžno barvo. Meyer limone se pogosto uporabljajo v sladicah, koktajlih in kuhanju.
- Lima limona (limeta): Lima limona, znana tudi kot limeta, je manjša in zelenkasta vrsta citrusa. Ima bolj subtilen okus in se pogosto uporablja v mehiški in azijski kuhinji ter za pripravo pijač, kot so margarite.
- Ponkan limona: Ponkan limona je vrsta mandarine z limonastim okusom. Je manj kisla in ima slajši okus. Pogosto se uživa kot sveže sadje in se uporablja tudi za izdelavo marmelad.
- Citronka (Citron): Citronka je velika limona z zelo debelo lupino in intenzivno limonino aromo. Je manj sočna in se običajno uporablja za lupinico in lupino v kulinariki ter za pripravo likerjev.
- Kaffir limona: Kaffir limona ima izrazite globoke listne režnje, ki se pogosto uporabljajo v azijski kuhinji za pripravo jedi in omak. Plod te vrste je manj užiten, uporablja se večinoma za vonj in okus.
Sestavine za limonin kolač z zapečenim snegom
Testo
- 185 g moke
- 85 g masla in še malo za namastitev pekača
- 55 g sladkorja v prahu
- 1/2 limonine lupine
- 1 rumenjak
- 1 žlica mleka
Nadev
- 3 žlice jedilnega škroba
- 300 ml vode
- sok in lupina 2 limon
- 2 jajci
- 185 g sladkorja
Postopek
1Za testo presejemo moko in dodamo maslo sobne temperature. Zmešamo z roko, da nastanejo drobtine. Zmešamo jih z ostalimi sestavinami za testo in na rahlo pomokani površini zamesimo testo. Testo zavijemo v folijo in damo v hladilnik za 30 minut.
2Pečico segrejemo na 180 stopinj. Model za pito namastimo z malo masla, ne pozabimo na robove. Testo razvaljamo na približno 5 milimetrov debelo in z njim obložimo pekač. Večkrat ga prebodemo z vilicami. Testo obložimo s peki papirjem in suhim fižolom ter tako pečemo 15 minut. Odstranimo papir in fižol ter temperaturo pečice zmanjšamo na 150 stopinj.
3Medtem ko se kolač peče, za nadev jedilni škrob gladko zmešamo z nekaj vode. Preostalo vodo zlijemo v lonec. Dodamo limonin sok, lupino in jedilni škrob. Med mešanjem zavremo in kuhamo 2 minuti. Malo ohladimo, nato vmešamo 2 rumenjaka in 5 žlic sladkorja. Zlijemo ga v pekač na pečeno testo.
4Stepemo še sneg iz 2 beljakov in mu med mešanjem počasi dodajamo preostali sladkor. Sneg porazdelimo po limonini kremi. Pečemo 40 minut na 150 stopinj, ohladimo in ponudimo to čudovito sladico.