Postani kapetan svojega življenja: sprejmi vzpone in padce, ki jih prinaša življenje

Morda vas zanima

- Oglas -

Življenje, tako kot najlepše izlete, sestavljajo različne avanture. Ene so načrtovane, druge ne, ene so bolj  pustolovske, druge bolj umirjene, tretje so adrenalinske ali celo strašljive. Prav vse pa so potrebne za nepozabno izletniško doživetje.

Podobno nam tudi življenje servira različne izkušnje, na katere smo ali nismo pripravljeni. Če bi lahko izbirali, bi si najverjetneje postregli samo z lepim dnevi in s prijetnimi trenutki; bolezni, prevare in druge neprijetnosti pa bi pustili na strani. Ker pa nimamo moči izbire, bo najboljše, če se odločimo postati mojstri življenja. Kako to naredimo? Potrebno je spremeniti zorni kot, iz katerega gledamo na življenje. Izbrišimo dotedanjo vlogo žrtve in miselnost Zakaj jaz? Zakaj meni? in začnimo jemati preizkušnje kot lekcije, ki nam bodo korstile v prihodnosti, razočaranja pa razumimo, kot preusmeritev življenja v drugo – za nas boljšo – smer.

To lažje storimo, ko se popolnoma predamo življenju in njegovemu toku. Seveda sta za to potrebni močna volja in paksa. Pri tem nam lahko pomaga redno pisanje dnevnika, v katerega zabeležimo dnevne dogodke in naše občutke. Na ta način sestavimo svoj osebni arhiv, ki priča, da lahko gremo skozi vsakršno preizkušnjo in življenjsko spremembo. Tudi pogovor z zaupanja vredno osebo nam lahko pomaga razumeti, da je, v dobrem in slabem, življenje radodarno z vsakim.

Misliti, da je življenje ravna cesta, je iluzija. Seveda so obdobja, ko je pred nami ravna rožnata pot. So pa tudi obdobja, ki od nas zahtevajo vzpon po strmini in taka, ki nas prisilijo, da se podamo v meglene nižine. A vse to je del življenja in je brezsmiselno, da svoje izkušnje primerjamo s tistimi od nekoga drugega. Vzpon, ki je pred menoj, bo, na primer, šele čez nekaj let pred drugo osebo, in ta se bo lahko kazal v popolnoma drugačni preobleki. Skupna pa bodo čustva in lekcije, ki jih vzpon prinaša s seboj. To velja tudi za lekcije, ki jih skrivajo ravnine in nižine življenja. Ko se odločim, da jaz zmorem sprejeti, kar mi je dano in iz tega narediti največ, kar lahko, se opolnomočim in sprejmem odgovornost za svoje življenje. Takrat postanem kapetan svoje izletniške odprave in ne več pasiven izletnik, ki čaka, da ga drugi vodijo in usmerjajo.

Prejšnji članekLečina juha z jurčki
Naslednji članekSacher torta
- Oglas -

PUSTITE KOMENTAR

Prosim vnesite svoj komentar!
Prosimo, vnesite svoje ime tukaj

- Oglas -

Ne spreglejte

- Oglas -

Morda vas zanima tudi