Ta rižota ni le obrok – je trenutek miru, dišeča preproščina in objem v krožniku. Ključna sestavina? Ljubezen. Brez nje je riž samo riž. Z njo pa postane nekaj čarobnega. Medtem ko mešate, razmišljajte o tistih, ki jih imate radi. Vsaka misel bo rižoti dala svojo noto – nežnosti, topline in veselja.
Sestavine (za 2 do 3 lačna srca)
- 1/4 čebule, drobno sesekljane
- 250 g piščančjih prsi, narezanih na kocke
- 1/2 rdeče paprike, narezane na tanke trakove
- 180 g riža za rižote (npr. arborio)
- 1 velika žlica mlete sladke paprike
- približno 800 ml tople domače jušne osnove (po potrebi več)
- 1 majhna kocka masla
- 2 žlici naribanega parmezana (ali po okusu)
- sol
- poper po okusu
- ščepec ljubezni (po občutku – več, kot si mislite)
Postopek
1Drobno sesekljajte čebulo in jo počasi pražite na olju. Naj zadiši po domu. V tem času pomislite na nekaj lepega – na toplo jutro, na smeh otroka, na nekoga, ki vas zna nasmejati.
2Ko čebula postekleni, dodajte narezane piščančje kocke. Ne hitite – naj se zlato zapečejo, nežno, brez naglice. Zdaj je čas, da v kuhinji zapoje srce.
3Dodajte narezano papriko, premešajte in pustite, da zmehča in spusti svoj žar v ponev. Vdihnite aromo – morda vas spomni na poletje.
4Dodajte riž in veliko žlico rdeče mlete paprike. Premešajte, da riž posrka barve, spomine in želje. Vsako zrno mora vedeti, da bo nekaj posebnega.
5Začnite z zalivanjem z jušno osnovo. Vedno dodajte le toliko, da je riž komaj pokrit. Mešajte pogosto – ne samo zato, da se ne prime, ampak zato, da ga čutite. Rižota rada čuti, da ste zraven.
6Kuhajte počasi, ljubeče, s srcem. Po potrebi dolivajte osnovo in nežno mešajte. Razmišljajte o nečem lepem – o poti, ki ste jo prehodili, ali o ljudeh, ki vam stojijo ob strani. Vsaka lepa misel je začimba.
7Ko je riž kuhan ‘al dente’, ga umaknite z ognja. Dodajte majhno kocko masla in nariban parmezan. Pokrijte in pustite minutko pri miru, da se objamejo vsi okusi.
8Servirajte s srcem. Po vrhu naribajte še malo parmezana in – če želite – kakšno svežo zelišče ali kapljico oljčnega olja. Vendar je najlepša dekoracija vedno: nasmeh tistega, ki bo to jed pojedel.
Namig
Če kuhate s slabo voljo, rajši počakajte. Ljubezen ne mara hitenja. Ta rižota potrebuje roke, ki mešajo z občutkom in misli, ki sijejo. Verjemite – čuti se v vsakem grižljaju.
