Lepenatka in sosednji Veliki Rogatec kraljujeta nad Gornjim Gradom. Čeprav sem ju obiskala že večkrat, me Lepenatka vedno znova očara s svojo dostopnostjo in tistim posebnim mirom, ki ga najdeš na njenih prostranih travnatih pobočjih. Tokrat me je pričakala v čudoviti pomladno-zimski preobleki – na prisojni strani cvetoči telohi, na osojni pa še vedno kraljestvo zime in snega.
Začetek pri okrepčevalnici Resnik
Svojo turo sem začela na prelazu Volovljek. Avtomobil sem parkirala pri Okrepčevalnici Resnik. Za dnevno parkiranje sem oskrbnici plačala 5 EUR. Pot me je sprva vodila po makadamski cesti proti Kašni planini, ki je bila v zgodnjih jutranjih urah mestoma še precej ledena, zato je bila previdnost na mestu.
Za ogled videa KLIK spodaj na sliko.
Za več podobnih videov kliknite na kanal plaNina Pirš Majcen
Skalni skok in prečenje pod Kunšperskim vrhom
Kmalu za planino me je pričakal kratek skalni skok, ki v kopnem ne predstavlja večjih težav, bi pa bil lahko precej neroden, če bi bile skale skrite pod snegom ali ledom. Ravno zato to turo v celoti priporočam v kopnem. Sledilo je prečenje pod Kunšperskim vrhom po ozki in mestoma nekoliko izpostavljeni stezici. Pogled v dolino in razgledi, ki se začnejo odpirati, so preprosto fantastični!
Kava z razgledom na vrhu Lepenatke
Ko stopiš iz gozda na odprto, te objame prostranost. Na razpotju sem zavila desno in po slabih 10 minutah dosegla vrh Lepenatke (1425 m). Tam sem si privoščila svoj najljubši gorski ritual – skuhala sem si kavo, telefon nastavila za timelapse posnetek in preprosto uživala v samoti. Opazovati oblake, ki so se podili čez Savinjske Alpe, je bila čista magija.
Bivak na Kalu in mogočni Veliki Rogatec
Z vrha sem se spustila proti sedlu Kal, kjer stoji bivak na Kalu. Ta prijetna lesena brunarica ždi neposredno pod mogočno steno Velikega Rogatca. Bivak je odličen kraj za kratek postanek, nudi pa tudi zavetje v primeru slabega vremena. Pogled nazaj proti travnati Lepenatki od tukaj ponuja povsem novo perspektivo na prehojeno pot.
Povratek čez cvetoče travnike
Za vrnitev nisem ponovno grizla proti vrhu Lepenatke, ampak sem izbrala kolovoz, ki vodi pod njenim vrhom in se kasneje priključi markirani poti proti Volovljeku. Ob poti so me pozdravljali prvi znanilci pomladi, ki so vztrajno silili skozi suho travo na mestih, kjer je sneg že skopnel.
