Orjaška dežnikarica je brez dvoma ena lepših in največjih užitnih gob, ki rastejo pri nas. Je tudi dokaj pogosta in priljubljena med gobarji.
Ime: Orjaška dežnikarica, marela, lat. (Macrolepiota procera), pri čemer pridevnik procera pomeni visok in je res primeren za te veličastne gobe.
Opis: že samo ime pove, da je to velika goba, saj zraste tudi do pol metra visoko. Klobuk je sprva jajčaste oblike, nato zvonaste, s staranjem gobe se popolnoma izravna, na sredini ostane rjava grba, iz katere se širijo luske po celem klobuku, te so temnejše barve od klobuka. V premeru meri 15-30 cm, barva klobuka je od svetlo sive do svetlo lešnikove barve. Lističi trosovnice so široki in debeli, bele barve, s staranjem gobe temnijo. Bet je visok od 20-40, na začetku rasti je precej čokat, kratek in stožčaste oblike, z rastjo se tanjša, odrasla goba ima premer beta 1,5-3 cm. Notranjost je votla in vlaknata in precej lesena, zato bet ni užiten. Pokrit je z luskami. Na betu je obroček, barva obročka je zgoraj temnejša in drsi po betu. Meso v klobuku je mehko, belo in z rezanjem ne spreminja barve. Ima rahel vonj in okus po lešnikih.
Nabiranje: marela je pri nas dokaj pogosta goba, nabiramo jo poleti in jeseni, predvsem po močnem deževju. Orjaška dežnikarica spada med gniloživke ali saprofite, pomeni, da se hrani z odmrlimi ali razpadajočimi organskimi ostanki. Najpogosteje jih najdemo na gozdnih jasah in travnatih površinah ob robu gozda. Rastejo sami ali v manjših skupinah. Rdeči dežnik (Macrolepiota rhacodes) je prav tako užitna goba, raste v skupinah, v iglastih gozdovih, ponavadi tam, kjer je debela plast odpadlih iglic. Klobuk meri do 15 cm, spodnja stran klobuka je bele barve, ki ob pritisku pordeči. Na betu je premičen obroček, meso je bele barve in blagega okusa.
Kaj vsebujejo: dežniki vsebujejo vitamin D, železo, cink, baker, selen, vlaknine, esencialne aminokisline, imajo pa tudi nekatere antioksidativne in protimikrobne lastnosti.
Uporaba: dežniki so pogojno užitne gobe, pomeni, da jih moramo toplotno obdelati. Pri nas jih največkrat paniramo ali spečemo na žaru. Lahko iz njih skuhamo tudi juho ali pripravimo kot prilogo v smetanovi omaki. Kot smo že omenili, je užitno samo meso klobuka, bet je pretrd in lesen, ni pa nujno, da ga zavržemo. Lahko ga uporabimo v juhah. Ko jemo dežnikarice, toplo odsvetujemo pitje alkohola.
Opozorilo: Pri nabiranju dežnikaric moramo biti pazljivi, da jih ne zamenjamo s katero vrsto strupenih ali neužitnih gob. Ker je posebnost te gobe velikost, raje nabirajmo odrasle gobe, če nismo poznavalci marel, saj je pri nabiranju mladih marel večja verjetnost, da jo zamenjamo s katero drugo gobo.
Vrtna zelenolistka (chlorophyllum brunneum) raste na bogati zemlji, vrtovih, kompostu. Če jo prerežemo, meso spremeni barvo v oranžno, nato rdeče-rjavo barvo. Je manjša od orjaške dežnikarice, strupena in povzroča prebavne motnje.
Pogubni dežniček (Lepiota helveola) je smrtno strupena goba, precej manjša, meso na zraku postane rožnato.
Možna je tudi zamenjava, predvsem pri neizkušenih gobarjih, s strupeno pegasto mušnico (Amanita pantherina), ki nima premakljivega obročka.
Zanimivosti:
- Orjaške dežnike je prvi opisal italijanski naravoslovec Giovanni Antonio Scopoli leta 1772, vendar jih je uvrstil v rod kukmakov.
- Če naberemo še zaprte dežnike, jih damo v vodo in v nekaj urah se bo klobuk razprl.
- Orjaške dežnike lahko paniramo in zamrznemo, manj primerni so za sušenje in vlaganje.
- Panirane, zmrznjene dežnike ne odmrzujemo, vzamemo jih iz zmrzovalnika in takoj ocvremo.
- Gob nikoli ne pogrevamo, saj se lahko zgodi, da se zastrupimo, čeprav smo pripravili užitne.
