Zakaj nas je strah osebne rasti? 2. del

V članku Zakaj nas je strah osebne rasti 1. del smo opredelili osebno rast kot postopno evolucijo sebe. Ta ima za cilj spokojno in zadovoljno življenje oziroma življenje, v katerem ohranimo mir tudi v največjem kaosu in zaupamo, da bomo kos vsaki preizkušnji. Čeprav si želimo osebno zrasti, se lahko zgodi, da nas pri tem zavira strah. Kako lahko kljub njemu naredimo prve korake po poti osebne rasti?

Najprej moramo vedeti, da gre za proces, ki zahteva, da razširimo svojo cono ugodja. Ta cona ugodja zajema naše miselne in vedenjske vzorce – tiste, ki se jih zavedamo in tiste, ki se skrivajo v naši podzavesti. Osebna rast ne pomeni, da moramo zapustiti vse, kar nam je poznano in domače, pomeni samo, da se zavestno odločimo spremeniti misli in navade, ki nam ne služijo več. Do teh sprememb bomo prišli postopoma, prva dva koraka pa sta:

• Opazovanje svojih misli in dejanj

Pri osebni rasti je samoopazovanje (opazovanje sebe) ključnega pomena. Ko se zavedamo svojih misli in smo pozorni na svoja dejanja, hitro spoznamo, kdo smo v resnici  – smo skupek svojih misli (zavestnih in podzavestnih) in svojih navad. Če, na primer, mislimo, da smo odlični plavalci, a plavamo zgolj občasno, bo prišlo do razlike med našimi prepričanji in našimi plavalskimi dosežki. Svoje misli in navade lahko zapisujemo v dnevnik in tako bolj konkretno spoznamo, kaj želimo spremeniti in kje prihaja do razkoraka med našimi prepričanji in našimi dejanji. Z rednim pisanjem dnevnika bomo tudi lažje sledili svojemu napredku in razumeli, v katero smer nas vodi proces osebne evolucije.

• Potrpežljivost 

Ko se podamo na pot osebne rasti, moramo paziti, da ne uvedemo preveč sprememb naenkrat. Pri širjenju svoje cone ugodja moramo biti potrpežljivi do sebe in se zavedati, da lahko že ena sama (tudi majhna) sprememba povzroči pozitivne učinke na različnih področjih našega življenja. Zato ne prehitevajmo, ne delajmo drastičnih revolucij (razen, če je to nujno potrebno) in si vzemimo čas, da postanemo boljša verzija sebe. Če si, na primer, priznamo, da nismo več tako dobri plavalci kot takrat, ko smo redno trenirali, in začnemo ponovno obiskovati bazen (uvedba spremembe oz. nove navade), bomo ob izboljšanju svoje plavalne tehnike razvijali tudi druge vrline: vztrajnost, potrpežljivost, zaupanje vase itd. 

Pri osebi rasti bodimo pozorni na vsak posamezni korak in si čestitajmo za vsak dosežen napredek. Bodimo strpni do sebe in radovedno zrimo v svojo prihodnost. Zavedajmo se, da je pot osebne rasti razgibana in da je vsak storjeni korak priložnost, da v sebi utrdimo prepričanje jaz zmorem izboljšati svoje življenje.

Ko se odločimo za osebno rast, se odločimo, da jaz zmorem – metaforično rečeno – zamenjati neprave čevlje s pravimi. Pri iskanju teh pa naj nas ves čas spremlja zavedanje, da smo varni tudi ‘bosi’.