Krompir, tudi surov, je res zdrav

Krompir je čudovito zdrav gomolj, ki je sestavljen iz kar tri četrtine vode in s tem zelo podoben našemu telesu. Ima bazično osnovo, torej telesa ne zakisa in to sposobnost imajo vsa živila, ki so polna kalija, kalcija in magnezija. Krompir je še posebej bogat s kalijem, magnezijem, tudi silicijem, v njem so železo, fluor, klor pa tudi zmerne količine fosforja.

A to še ni vse: krompir je bogat tudi z vitaminom C – toliko ga je, kot ga ima polovica limone. In glede na to, da je v njem vitamin E, mu lahko upravičeno rečemo, da prispeva k ohranjanju mladostnega videza. Aha, kaj pa vitamin K, ki je bistvenega pomena pri strjevanju krvi in rasti kosti? Tudi on je v krompirju. Če oba vitamina hočemo izkoristiti, ne smemo pozabiti krompirju dodati maščobo, saj ju tako telo najbolje izkoristi.

Krompir vsebuje še 20 odstotkov škroba, do dva odstotka beljakovin, veliko flavonoidov – fenolnih kislin, ki so močni antioksidanti in imajo protivnetno delovanje.

Zdravje v surovem krompirju

Vse našteto je lastnost surovega krompirja. Nihče nas ni učil, da je surov krompir zdravilen, vendar je. Če en krompir naribamo in mu dodamo trojno količino vode, pomaga ob pekoči zgagi, žolčnih kamnih, vnetjih in razjedah črevesja in želodčne sluznice, pa tudi pri revmatizmu, artritisu in putiki.

Krompirjev sok pijmo trikrat na dan pred jedjo, seveda vsakič sveže pripravljen. Če mu dodamo sok iz zelja ali korenčka, bo boj proti artritisu in putiki še bolj učinkovit.

Če nas boli glava, pa ga – znova surovega – položimo na čelo. Nase namreč veže težke kovine in spodbuja njihovo izločanje iz telesa.

Kar pri krompirju ni zdravilnega, so njegovi zeleni, nedozoreli deli. V njih je solanin, ki je rahel strup in povzroča vročino. Uživali so ga tisti, ki so želeli namerno dvigniti svojo telesno temperaturo in se, denimo, izogniti obveznostim, kot so šola, služba in podobno. Odrežimo mu tudi črna očesa, ki prav tako niso zdrava.

Kuhan olupek je poln antioksidantov

Ko krompir kuhamo, si zapomnimo, da so v olupku antioksidanti, zato vsaj ekološko pridelanega ne lupimo, saj velja izkoristiti njihove zdravilne lastnosti. Če ne gre drugače, uporabimo vodo, v kateri ga kuhamo. V olupku je največ klorogenske kisline in glutationa, ki spodbuja antioksidativno delovanje v telesu.

Zanimivo je, da tudi kuhan, a ohlajen krompir ima svoje zdravilne lastnosti, saj spodbuja razvoj zdrave mikroflore in varuje pred rakom debelega črevesja. Celo segrejemo ga lahko, nič mu ne bo škodovalo. In če uživamo pretlačen krompir z olupkom vred, pomaga pri celiakiji.

Če olupljenega krompirja ne uporabimo takoj, ga prelijemo z vodo in shranimo v hladilniku. Zdržal bo en dan, ob uporabi pa te vode nikakor ne odlijmo, saj so v njej zdravilne snovi, ki jih je krompir izločil.

Olupljen pa redi

A je pri krompirju sploh kaj slabega? Nekaj pa res. Olupljen in skuhan krompir ima visok glikemični indeks, zato se takšen ne priporoča sladkornim bolnikom. Če smo se namenili hujšati, prav tako ne uživajmo olupljenega krompirja in povsem jasno je, da niti ocvrtega ne.