Zakaj nas je strah osebne rasti? 1. del

Osebna rast ali evolucija sebe lahko nekaterim predstavlja strašljiv projekt. Soočanje s seboj, s svojim jazom, ni vedno enostavno, je pa edini način, da se zares spoznamo. Pri strahu (ali odporu) do osebne rasti gre v resnici za strah (ali odpor) pred spremembami. Naša prepričanja so lahko še tako omejujoča, svojih navad smo lahko že zdavnaj siti, toda … strah nas je pogledati vase, kot je otroka strah na prvi šolski dan. Ironija pa je, da se spremembam (in spreminjanju) ni moč izogniti; zato raje poglejmo vase in začnimo iskati svoje notranje dragulje.   

Ko govorimo o osebni rasti, je nujno zavedanje, da gre za proces in da se spremembe ne zgodijo čez noč. Zato moramo najprej ugotoviti, zakaj si želimo osebne evolucije. Razlog je lahko, na primer, ker želimo delovati v skladu s svojimi pravimi potrebami in ne več tako, kot drugi pričakujejo od nas, ali zato, ker si želimo bolj samozavestno skozi življenje, ali preprosto zato, ker nismo zadovoljni s svojim načinom razmišljanja in obnašanja. Vsak ima svoje razloge in zato je osebna rast osebna (in ne skupinska) izkušnja. Ko osebno rastemo in se spreminjamo, je tako, kot če bi imeli eno nogo v premajhnem čevlju, drugo pa še boso. Zato moramo biti do sebe strpni in ljubeči. 

Osebna rast je proces, ki nima kot cilj razsvetljenja, opustitve vseh materialnih dobrin ali stanja blaženosti. Cilj tega procesa je spokojno in zadovoljno življenje. To je življenje, v katerem ohranimo mir tudi v največjem kaosu in zaupamo, da bomo kos vsaki preizkušnji. Ta projekt nima rok trajanja in ne zahteva, da smo stalno ‘osebno zreli’. Občasno si je nujno vzeti odmor in dati novemu jazu priložnost, da ponotranji naučeno. Ko bomo živeli v skladu s svojimi novimi spoznanji – ko bomo spremenili teorijo v prakso –, bomo pripravljeni na nove lekcije in nadaljnjo osebno rast. 

Ko se odločimo za osebno rast, se odločimo, da jaz zmorem – metaforično rečeno – zamenjati neprave čevlje s pravimi. Pri iskanju teh pa naj nas ves čas spremlja zavedanje, da smo varni tudi ‘bosi’.