Petek, 26. 2. 2021, Kako ne ubiti sočloveka

Morda vas zanima

Dobro jutro!

Petkova jutra vedno nakazujejo, da se približuje sobotno jutro. Eureka! In upam, da vam sobotna jutra pomenijo mir in vsaj nekaj po lastnem notranjem urniku brez časovnih določil.

Luna potuje skozi zadnje stopinje leva in še nima miru. Zdaj dopoldan bo kar trčila v Marsa v biku, kar lahko prevedemo kot naval adrenalina, produktivno trmo, ampak tudi jezo ali vsaj pretirano razburjenje nad ovirami, ki jih bomo srečali na poti. Če ozavestimo to energijo, se lahko izognemo pretirani konfliktnosti, saj nas bo prav izčrpala. Kmalu po opoldnevu bo Luna v tako imenovanem praznem teku, leru, v angleščini se reče, da je “void”, in veliko spodbude ne bo več imela. Mi pa moramo narediti še toliko …

Okoli 18. ure bo Luna v svojem leru po vesoljskih tirnicah prispela v devico. Znova se bomo zbrali in pozorno nadaljevali naprej. Tako da “Juhu, devica!” Komur paše, seveda, vsakomur ravno ne, saj analiziranje in organiziranje tujih življenj, ne samo lastnega, zna privesti do iritantnih trenutkov. Potrebujemo čas, da se navadimo na nove energije. Že jutri nas čaka polna Luna, Snežna Luna ji še rečejo, zato se dajmo umiriti pred kulminacijo dogodkov, ki jih prinaša in jih bo osvetlila. Oblečimo se v bele barve in se obsijmo z milostjo. Amazing grace.

Najbolj zanimiv aspekt dneva se mi osebno zdi trigon Jupitra in severnega Luninega vozla, ki bo energetsko močan do 1. marca. To je res eno srečno znamenje, ki se ne zgodi prav pogosto in ga prav opazujem z dvignjenimi obrvmi. Si predstavljate, da vam je vedno jasno, da ste izbrali pravo pot, da je priložnost, ki jo srečate, takšna, da ji velja prikimati in ji slediti? Jaz priznam, da sem bila kdaj na poti, ki je ne le po nekaj metrih, ampak kar po nekaj letih hoje postala tudi slepa cesta. Zaupanje v dobro informacijo danes ne bi smelo biti omajano. Ne gre za samo en dogodek, stavek, usmeritev, ampak je to lahko začetna informacija, ki se bo v prihodnjih dneh širila in dopolnjevala v pozitivni smeri.

Še kaj? Mislim, da je to to. Kdor hoče mir popoldan, naj se zdaj loti opravkov in dela. Kar ste itak že začutili. Pa prosim, ne se jezit na ljudi, niti na one popoldanske, ki se bodo vsedli na istrske kamne in gledali morje, to širno obzorje, ki pomirja. Pa ja, seveda jih je prav opozoriti, če za seboj ne pobirajo smeti, ma ne ubit človeka, ker sedi ob morju. Je morje od vseh nas? Je. Če ne bi bilo, bi si ga bogatuni že zdavnaj pokupili. Že vidim sliko, kako prvi benti, ker je sosedov val sprožil valove na njegovem kosu morja in mu prevrnil napihljivo blazino. Takšni absurdi. Tisti pas ob morju je splošno javno dobro in vsem na uporabo in voljo. Kot je bil od zmeraj in mora ostati. Za spoštovanje medčloveške razdalje, pobiranje smeti, tudi ogorkov in slamic, za manjše kričanje in nobeno nabijanje muzike na javnih plažah pa se bomo zmenili v kulturnem jeziku, ali kako. Že sedaj z vilami? Ta izziv moramo obvladati.

Ne ubit sočloveka. Lahko pa skupaj zahtevamo, naj že enkrat sprostijo prehajanja meje. Od Savudrije navzdol smo ne glede na vse dobrodošli, pa še razpršimo se ter ne hodimo en po drugem. Kar nas dejansko najbolj moti.

Kar me spomni, da bo treba te dni še kaj povedati o letošnjem kvadratu med Saturnom in Uranom, saj smo nanj po nepotrebnem pozabili. O uporu se že dolgo nismo pogovarjali. Njun naslednji natančni kvadrat bo 15. junija. Kdor nas bo v tisti vročini držal tako ograjene na tako majhni kvadraturi naše obale, bo povzročil več škode kot koristi, saj bo – bojim se, da že namenoma – zaradi doslej običajnih stvari ustvarjal napetosti med nami. Kot so počitnice in kvadratni centimetri, ki jih smemo uporabljati med obiskom plaže ali že ob hoji proti njej. “Gospa, ne, ne, plastenke z vodo ne smete postaviti sem, temveč centimeter bližje k sebi. Ne, ne, ne izgubljajte časa z ogledom rožic ob potki, saj se čas za vaš obisk plaže izteka.”

Zdaj smo navadni ljudje krivi, da tako kot vsa leta poprej tudi letos iščemo počitnice ob morju. Kaj pa se greste, da silite k morju. “Ne gospa, vi pa letos ne greste na morje, vi ste letos preusmerjeni v Logarsko dolino. Naslednji! Iz Pirana k slapu Peričnik? Odlična izbira, čestitamo! Samo trenutek, prosim. Halo, Bing, Piran je sproščen! Malenkost, samo 2000 evrov na dan. Pokličem nazaj. Oprostite gospa, ja, slap Peričnik je zaseden. Imamo pa za vas prosto mesto ob Krki. Naslednji! Smučali bi? Ne, letos odpade. Terme namesto smučanja, kaj pravite?” Hočemo tako živeti? Svoje življenje povsem prepustiti nadzoru? Tenzija, ki jo že nekajurno počitnikovanje ob morju med nami povzroča, le nakazuje, kako močno je zmanjšana naša svoboda.

Če ne znamo več živeti drug ob drugem, potem človeška vrsta nima več smisla. Zrasli smo v plemenih, zdaj se jih bojimo. Vem, da jaz nisem človek za jame, kamor nas fijakerski pogled na svet vodi. Zato bom zoper takšno filozofijo zmeraj bentila. Kar nam že ves čas primanjkuje in se sedaj še bolj jasno in ostro kaže, pa je bonton ali kultura srca, kakor vam drago. Pobirajmo smeti za seboj, poskusimo ali se kar potrudimo parkirati na legalnem prostoru, vzemimo pot pod noge, dajmo si mir in svojo jezo usmerimo tja, kjer ji je mesto – k politikom.

Srečno!

- Oglas -

PUSTITE KOMENTAR

Prosim vnesite svoj komentar!
Prosimo, vnesite svoje ime tukaj

- Oglas -

Ne spreglejte

- Oglas -

Morda vas zanima tudi

- Oglas -